Ana Lorger in Rina Pleteršek

Ana Lorger (1995), magistra iz dramaturgije in primerjalne književnosti, je samozaposlena v kulturi kot kritičarka in književnica. Deluje kot gledališka kritičarka, honorarna kulturna novinarka na radiu Ars in kot urednica vsebin in gledališka svetovalka na društvu Mesto žensk. Njeno zanimanje je večinoma usmerjeno v performativno umetnost v povezavi z zvokom. Ustvarila je več pesniško zvočnih performansov, s katerimi je nastopala na Ignoru in na AGRFT. Z Urško Savič je sodelovala na Svetlobni gverili, v Drami je bilo uprizorjeno njeno dramsko besedilo Vse naše smrti, v Antologiji sodobne slovenske kratke proze Polževi razmisleki pa je objavila kratko zgodbo Umazani kot. Zanimajo jo umetniške prakse v povezavi z intersekcionalnim (trans)feminizmom. Letos je med drugim napisala besedilo za predstavo po motivih Dobri človek iz Sečuana, ki jo je razvijala skupaj z Rino Pleteršek. Na rezidenci se bo posvečala zvočno pesniški umetnosti znotraj performativnih praks, s pomočjo Rine Pleteršek pripravljala performativne delavnice in hkrati razvijala delo Dobri človek iz Sečuana v drugačni obliki. Istočasno bi na rezidenci rada dokončala svojo zbirko kratkih zgodb.

Rina Pleteršek (1996), diplomirana dramska in filmska igralka in diplomirana pedagoginja dramske igre, je trenutno magistrska študentka dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Dodiplomski študij igre je zaključila na Jekatrinburškem državnem gledališkem inštitutu v Rusiji, kjer je v zadnjem letniku študiju igrala v več produkcijah akademskega gledališča. Igrala je v kratkih filmih Govor, ki ga vidiš (2019), Klik: posel kariere (2021) in Frka (2023). Delovala je kot politična novinarka na Radiu Študent, poleg tega piše literarne kritike in urednikuje na literarnem uredništvu portala Koridor-Križišča umetnosti. Leta 2022 je bila kot mlada kritičarka nominirana za nagrado Mlado pero, ki jo podeljuje Delo. Trenutno skupaj z Ano Lorger razvija avtorski gledališki projekt po motivih Dobrega človeka iz Sečuana. Prav tako je veliko časa v preteklih letih namenila aktivizmu na področju feminizma, ki vpliva tudi na njeno delovanje v gledališču. Na rezidenci se bo usmerila v performativne prakse in se posvetila iskanju poti za vključitev performativnega gledališča v javni prostor.