Maja Miloševič dela, ustvarja in živi v Ljubljani. Letos je pri založbi Center za slovensko književnost, zbirka Aleph, izdala prvenec Oder za gluhe.

Upor je muha

živim u vremenu
u kojem mi pička reče
nije vrijeme za djecu
vrijeme je za revoluciju
(Damir Avdič)

1.
Ne pozabi zakonitosti telesa, mlada dama!

Maternica je garsonjera,
ki se jo čisti z napetostjo.

Verzi
se kotalijo
iz knjigarne.
Lepo jih je delati,
težje vzgojiti.

Tvoj spol, naše meje,
tvoje telo, naše poslanstvo,
himna domovine.

Ne znam je prepevati med napadom,
ne spomnim se je po njem.

Moja
skrajna
meja

je vrvica od tampona.

2.
Nekdo umira

na šesti strani učbenika,
ko v dolgi vrsti čakam
na hitro obravnavo.

Rišem hišo,
s kletjo,

v kateri prebivajo rezultati revolta.

Nesmisli
preteklosti
gradijo
mojo
prisotnost.

3.
Odpiram
črko za črko
da bi zaznala
vdanost v …

Nič.

Pojavila sem se.
Ne poznam teorij.
Večkrat sem bosa
in prepričana.

Utihnem.

Upor je muha.
Nisem preverila,
koliko jih je preživelo
na vetrobranskem steklu.

4.
V supermarketu berem predolge spise
in čakam, da me bodo nagnali.

Glasno govorim,
tudi ko ne spim doma.

Anonimnost mi ni blizu,
niti njena gnojna rana.

Imam premoč.

Nisem samo na eni strani.