Matineja/pogovor o razstavi s kuratorko Tamaro Andrejek: 30.11. ob 11:00
Trajanje razstave: 30.11.2024 - 23.03.2025
Pričujoča razstava karikatur prvič v Nemčiji predstavlja pozabljenega kozmopolita, popotnika umetnika in karikaturista Ladislava Kondorja. Njegove karikature, z izjemnim pristopom, prikličejo v spomin čas med obema vojnama, ki je predstavljal njegovo plodno in ustvarjalno obdobje. Kondor je bil brez formalne izobrazbe in ni bil aktiven v umetniških krogih, kar mu je onemogočilo, da bi pridobil status priznanega umetnika. Kljub temu pa njegov talent in sposobnost vključevanja sodobnih likovnih smernic v karikature, ki so sestavljale njegov razstavni portfelj, izstopata. Te karikature, s svojstvenim slogom, nikoli niso bile namenjene prodaji ali hitremu zaslužku, a po svoji številčnosti in kvaliteti bi lahko postavile Kondorja ob bok renomiranim umetnikom.
Ladislav Kondor se je rodil 6. avgusta 1901 v kraju Murska Sobota, v regiji Prekmurje, v severovzhodni Sloveniji, blizu madžarske in avstrijske meje. Po šolanju je sprejel odločitev, da nadaljuje umetniško pot na Dunaju, kjer je le 12 dni študiral na likovni akademiji. Kot risar samouk se je odpravil na dolgo popotovanje po skoraj vsem svetu, ki je zaznamovalo njegov umetniški izraz. V dvanajstih letih je obiskal 3 kontinente in 36 držav, med njimi Nemčijo, Monte Carlo, Nizozemsko, Belgijo, Francijo, Avstrijo, Romunijo, Italijo, Egipt, Norveško, Švedsko, Dansko, Poljsko, Ukrajino, Turčijo, Bolgarijo, Grčijo, Tunizijo, Libijo, Španijo, Brazilijo, Portugalsko in druge. Prvo razstavo svojih karikatur je pripravil leta 1931 v Oslu. Od tedaj pa do smrti je pripravil okrog 300 razstav, obenem pa obiskovalcem nudil risanje karikature za plačilo. O njegovem delu so poročali tudi številni lokalni časopisi tistega časa.
V zbirki regionalnega Pomurskega muzeja Murska Sobota hranijo njegovo zapuščino z več kot 260 karikaturami. Večina je portretnih, s poudarjenimi fizičnimi posebnostmi, ki so Kondorja pritegnile in jih je znal povezati v psihološko študijo osebe. Njegov način risanja je bil izjemno hiter, saj je v nekaj potezah nastala karikatura. Upodabljal je slavne iz sveta zabave, nekatere med njimi je osebno srečal in se z njimi družil na svojem popotovanju (igralca Fernandel in Willy Fritsch, klovn Grock, pianist Wilhelm Backhaus, basist Feodor Chaliapin), športa (teniški igralci René Lacoste, Helen Wills, Suzanne Lenglen, boksar Max Baer) in politike (Lev Trocki, švedski kralj Gustav V., Benito Mussolini, Aga Khan, Winston Churchill, Franklin Delano Roosevelt) ter številne anonimneže iz evropskih, afriških in latinskoameriških dežel.
Med osebnimi predmeti je najzanimivejši album, ki ga je uredil umetnik sam. V njem je zbral fotografije, razglednice, dokumente ter članke iz svetovnega časopisja, ki so poročali o njem, njegovem delu in razstavah. Kopija albuma je namenjena vašemu ogledu.
Po drugi svetovni vojni, med katero je zaradi provokativnih karikatur nacistov in fašistov kot politični zapornik izkusil tudi 5 mesečno ujetništvo v Sloveniji in Avstriji, se je nastanil v rodnem kraju. Umrl je v hrvaškem mondenem turističnem kraju Opatija, kjer je zelo rad ustvarjal, 7. maja 1963.
Kondorjevo ime in delo sta širši kulturni javnosti še vedno precej neznana. Gre za pozabljenega umetnika Ladislava Kondorja, ki brez formalne izobrazbe in aktivnega sodelovanja v umetniških krogih nikoli ni pridobil statusa priznanega umetnika. Kljub temu pa njegov talent in sposobnost vključevanja takrat sodobnih likovnih smernic v karikature, ki so predstavljale njegov razstavni portfelj, izstopata. Te karikature niso bile nikoli namenjene prodaji ali hitremu zaslužku, a njihova številčnost in kvaliteta ga postavljata ob bok renomiranim umetnikom. Njegova dela je potrebno brati v socialnem, kulturnem in političnem kontekstu njegovega časa, saj prav ti dejavniki oblikujejo njihovo sporočilo in pomen. Socialni, politični in kulturni kontekst njegovega časa danes podeljuje pomen, ki bi ga morda lahko imel. Kot iznajdljivi mojster samopromocije je v drugi četrtini 20. stoletja, brez podpore družinskega premoženja in sponzorjev, prepotoval svet, srečeval vplivne osebnosti ter zapustil bogato zbirko karikatur. Te obujajo njegov nekdanji status kozmopolita in posebneža ob vsaki razstavni priložnosti.
Karikature Ladislava Kondorja
Kustosinja: Tamara Andrejek, Pomurski muzej Murska Sobota
Grafično oblikovanje in zasnova razstave: Primož Fijavž
Museum Wilhelm Busch v sodelovanju s Pomurski muzej Murska Sobota in SKICA Berlin – Slovenski kulturni center Berlin.