Leta 2013 je objavila hibridno zbirko kratkih zgodb "V imenu očeta", ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu nominirana za prvenec leta. Leta 2022 je izšel njen esejistični roman "Zakaj ne pišem", ki je bil v ožjem izboru za nagrado Kresnik za roman leta 2023 ter kot prva slovenska knjiga predstavljen v okviru prireditve "Books at Berlinale" na festivalu Berlinale.
Od leta 2010 do 2014 je bila programska vodja programa Društva slovenskih literarnih kritikov, bila je tudi članica programskega odbora Slovenskih dnevov knjige. Od leta 2020 ureja družbeno kritični spletni portal "Disenz", poleg tega prevaja leposlovje za več slovenskih založb iz jezikov s področja nekdanje Jugoslavije.
Dijana Matković se pri svojem delu osredotoča na probleme družbene neenakosti na podlagi razreda, spola in narodnosti. Leta 2024 je za svoje delo prejela nagrado "Ženske o ženskah", ki jo podeljuje ljubljanski festival Mesto žensk, in sicer za angažiranost v razširjanju literarnega prostora ter za krepitev politične in kritične misli.