POD GORO
Vsako noč naši dvojniki plezajo na goro.
Videti želijo obred. Slišijo zvončke ovc, ki nemirno
postopajo po jasah.
Mi smo v barih ali doma.
Vsako noč naši dvojniki plezajo na goro, a mi tega ne vemo.
Oprezajo za zelenimi kresničkami.
Hodijo mimo planinskih koč s prižganimi okni.
Ne vedo, če so gostoljubne ali ne.
Za stenami je molk.
Včasih se nam sredi nočnih pogovorov zazdi, da je v naših sobah še nekdo drug.
Vsako noč dvojniki z gore vpijejo, da ni obreda. Njihovi glasovi se izgubijo v vetru.
TLORIS
Prišel sem na pogorišče.
Požgana trava. Med njo klovnov nosek.
Ptič neznanega imena je pel
na vrhu ogljenega trama.
Zdelo se mi je, da je na kraju
podrte hiše nekoč bilo križišče.
Poznal sem šifre,
ki odpirajo vrata blodnjaka.
V zadnji sobi je bil krivec. Dolgo sem hodil.
Sčasoma se opazil, da postaja
vedno bolj vroče.
Noge so se nemirno upirale.
Z njimi je hodil nekdo drug.
Blodnjak se je začel podirati.
Obkrožali so me plameni.
Tam, kjer je bila soba krivca,
sem stal sam.
Ptič je poletel s trama.
KAVA
cel dan je bilo nebo enakomerno
sivo. kot pred nevihto. toda nevihte ni bilo
zgolj zelo redko, a vztrajno kapljanje, kot bi
bila zgoraj obešena mokra cunja. vsako uro
je padlo nekaj kapljic. zbujali smo se v ciklih
in v dnevni sobi je vsakič bil moder ekran
z napisom: ni signala. čakali smo na nekaj,
kar pride čez desetletja. nekaj strašnega,
kar bo popolnoma spremenilo naša življenja.
vedeli smo, da bodo nekateri do tedaj umrli.
slišali smo posamezne krike, ukaze in premike.
to je bila bitka, ki jo je proti nam bilo nebo.
počasi nas je oblegalo in pripravljajo obroč.
veter je loputal z okni in vrati.
zvečer se je končno usula nevihta in zajtrkovali
smo. potem smo si rekli lahko noč
in se odpravili v postelje, saj smo zgodaj
zjutraj morali v službo.
naslednji dan smo ugotovili, da smo vsi sanjali
deroče reke iz močne kave, ki je dišala po vsej
dolini.
OKNO
Bilo je okno.
Bilo je slika, ki jo je gledalo sonce.
Bil je pogled, ki se je odprl.
Lahko si vstopil vanj
in poskusil iti do konca. Do začetka.
A pot te je kmalu posrkala, mehke šape so te jemale
po delih, razstavljale,
za potovanje v blisku.
Pod oknom so vsako noč govorili psi.
Nežna tuja govorica o skrivnostih poti.
Nikoli se je nisi naučil.