Posebna razstava Gemäldegalerie Dachau in Narodne galerije Slovenije
v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom SKICA Berlin
Ko govorimo o impresionizmu, pomislimo na Francijo, na Clauda Moneta, na svetlobne odseve na vodi in morda na slavne lokvanje. A gibanje je imelo številne obraze – tudi onkraj znanih središč. Nova posebna razstava »Poti impresionizma – slovenska moderna in Dachau« v Gemäldegalerie Dachau se prvič v Nemčiji posveča slovenskemu impresionizmu in njegovim tesnim povezavam z Dachavom in Münchnom.
Več kot štirideset vrhunskih del iz Narodne galerije Slovenije in drugih zbirk prikazuje razvoj od realizma poznega 19. stoletja do izrazitejše moderne ter obenem razkriva, kako pomemben del širšega evropskega umetnostnega gibanja so bili slovenski umetniki, katerih (v mednarodnem prostoru) manj poznane mojstrovine danes znova prihajajo v ospredje.
V treh poglavjih razstave se živo razpleta zgodba plodnega in vzajemnega navdiha – od realizma Antona Ažbeta in Ivane Kobilce, preko sijočih krajin slovenskih impresionistov – Riharda Jakopiča, Matije Jame, Ivana Groharja in Mateja Sternena – do pretresljivih podob Zorana Mušiča, ki jih zaznamujejo izkušnje 20. stoletja. Razstava prvič razkriva, kako tesno je bil slovenski impresionizem povezan z umetniško kolonijo v Dachavu. Številni slovenski umetniki so študirali v Münchnu, slikali v močvirju “Dachauer Moos” in bili v živem stiku s člani tamkajšnje kolonije.
Anton Ažbe, osrednja osebnost slovenske moderne in med drugim učitelj Vasilija Kandinskega in Alekseja von Jawlenskega, je leta 1891 v Münchnu ustanovil zasebno slikarsko šolo, ki je postala magnet za mlade talente iz Slovenije in vse Evrope. Navdihnjeni z ustvarjanjem na prostem, značilnim za dachavsko umetniško kolonijo, so slovenski slikarji v igri svetlobe, barve in atmosfere iskali novo likovno govorico. Vplivi iz Dachava so odločilno zaznamovali slog slovenske moderne in naredili Dachau – poleg Münchna – za enega ključnih krajev njenega razvoja.
Dr. Laura Cohen, direktorica Galerije slik Dachau in kustosinja razstave, to povezavo opisuje kot »izjemen primer evropske umetniške izmenjave okoli leta 1900«:
»Slovenski umetniki so prišli v München, da bi se učili, in v Dachavu našli prostor, kjer sta se opazovanje narave in umetniška svoboda združila. Tisto, kar se nam danes zdi ‘ljubko’, je bilo tedaj prelom – tiha revolucija v razumevanju barve in svetlobe.«
Pomemben del razstave je posvečen tudi delu Zorana Mušiča, ki je bil zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau. Njegove poznejše slike odražajo eksistencialne izkušnje tega časa ter gradijo most med impresionizmom, ekspresionizmom in kulturo spomina.
Dela iz Narodne galerije Slovenije, večinoma prvič razstavljena v Nemčiji, so v tesnem umetniškem dialogu s številnimi slikami, ki so stalno razstavljene v Gemäldegalerie Dachau. Označbe pri stalnih delih obiskovalcem omogočajo, da te povezave sami odkrijejo in jih bolje razumejo.
Z razstavo »Poti impresionizma – slovenska moderna in Dachau« Gemäldegalerie Dachau predstavlja umetnostnozgodovinski most med regijami, obdobji in življenjskimi svetovi. Impresionizem ni bil nacionalni, temveč nadnacionalni pojav – gibanje, ki je živelo iz izmenjave in medsebojnega navdiha. Razstava tako vabi k ponovnemu odkrivanju impresionizma onkraj znanih mojstrov – v bleščečih borovih gozdovih, spomladanskih podeželskih prizorih, izrazitih portretih in živahnih podobah vsakdanjega življenja.
Ponuja raznolikost barv, zgodb in pogledov, ki segajo od Münchna do Ljubljane – in še dlje.
Podporniki in partnerji
Posebna razstava je skupni projekt Galerij in muzejev Dachau ter Narodne galerije Slovenije v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom SKICA Berlin.
Projekt opozarja na dolgoletne vezi med Bavarsko in Slovenijo – leta 2025 obeležujemo 50. obletnico ustanovitve Stalne mešane bavarsko-slovenske komisije.
