Gostujoče avtorice Pia Prezelj, Sema Aslan in Ju Bavyka bodo mesec november preživele v LCB in na tem večeru predstavile svoja dela.

Pia Prezelj (1995) je pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo. Za svoje novinarsko delo je prejela nagrado pes čuvaj/watchdog 2022, ki jo podarja Društvo novinarjev Slovenije, za roman Težka voda (Goga, 2023) pa nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljši literarni prvenec leta. Roman je bil nominiran tudi za kritiško sito, Cankarjevo nagrado in nagrado kresnik; leta 2026 bo izšel v hrvaškem in italijanskem prevodu. V Slovenskem mladinskem gledališču je pod okriljem serije Tako rekoč premiero nedavno doživel njen gledališki esej Kot jabolko sladko, visoko na veji.

Sema Aslan se je rodila v Berlinu, zdaj pa živi v Istanbulu, kjer je postala znana kot avtorica otroških knjig in romanov. Ju Bavyka, ki je pripotovala iz Avstralije, bo nadaljevala svoje esejistično raziskovanje pod naslovom „Ali lahko temu rečemo dom?“. Avtorice bodo brale iz novih besedil, od katerih so nekatera prvič prevedena v nemščino.

S podporo Slovenskega kulturnega centra SKICA Berlin.

Foto © Lana Špiler

The post Branje in pogovor s slovensko avtorico Pio Prezelj appeared first on SKICA DE.

Erica Johnson Debeljak, rojena v San Franciscu, od leta 1993 živi v Sloveniji in je dejavna kot prevajalka, pisateljica, publicistka in kolumnistka. Piše eseje, kratke zgodbe in romane, v angleščino pa prevaja številne priznane slovenske pisatelje in pesnike. Njeno leposlovno-esejistično delo “Devica, kraljica, vdova, prasica” (2021) je v Sloveniji poželo velik uspeh, letos pa je v nemškem prevodu Metke Wakounig izšlo pri založbi Verlagshaus Römerweg.

Samira Kentrić je vizualna umetnica, ilustratorka in avtorica grafičnih romanov “Balkanalije” (2015), “Pismo Adni (2016) in “Adna” (2020). Likovno je opremila številne revije in časopise ter oblikovala naslovnice več knjig, ki so izšle pri uveljavljenih slovenskih založbah. Pri ustvarjanju staplja javno resničnost z intimnimi zgodbami posameznikov, zlasti pa jo zanima mnenjska ilustracija, s katero politično komentira družbo. Eno od tovrstnih del je bilo leta 2010 uvrščeno v prestižni “American Illustration Catalog”. Na 13. Slovenskem bienalu ilustracije je prejela pohvalo žirije za likovne podobe iz “Adne”. Leta 2021 so “Balkanalije” izšle pri nemški založbi Jacoby & Stuart v prevodu Barbare Anderlič.

Vinko Möderndorfer je eden najbolj plodovitih slovenskih avtorjev, dejaven kot pisatelj, pesnik, dramatik, esejist ter gledališki, televizijski, filmski in radijski režiser. Napisal je več kot osemdeset radijskih iger in več kot šestdeset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike ter zrežiral več kot sto gledaliških in opernih predstav. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Župančičevo nagrado in Borštnikovo nagrado za režijo. Njegova literarna dela so prevedena v številne tuje jezike; njegov obsežni roman “Druga preteklost” je v nemškem prevodu Erwina Köstlerja in Andreasa Lebna izšel letos pri Residenz Verlag.

Ana Pepelnik je pesnica in prevajalka ameriške poezije (Joshua Beckman, Sylvia Plath, Elizabeth Bishop, Wallace Stevens …). Poleg tega je pevka v bendu “Boring Couple”, ukvarja pa se tudi z improviziranimi glasbeno-zvočnimi performansi. Izdala je več pesniških zbirk in sodelovala pri mednarodnem pesniškem spletnem in multimedijskem projektu Metropoetica. Letos je pri nemški založbi parasitenpresse izšel izbor njenih pesmi, ki so jih v nemščino prevedli Matthias Göritz, Adrian Kasnitz, Amalija Maček in Thomas Podhostnik.

Neža Torkar je priznana harmonikarica, ki je po končani Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani z najvišjo oceno diplomirala in magistrirala na Visoki šoli za glasbo Franz Liszt v Weimarju v razredu prof. Ivana Kovala. Za svoje glasbene dosežke je prejela številne mednarodne nagrade in štipendije, med drugim je bila izbrana za najboljšo tujo študentko harmonike v Nemčiji. Igra kot solistka in v različnih komornih orkestrih doma in v tujini, poleg glasbenega ustvarjanja pa tudi poučuje igranje harmonike na glasbenih šolah v Naumburgu in Weimarju.

Vstopnina: 8 € / 5 €.

Dogodek nastaja v okviru projekta Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2023, v partnerstvu LCB z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Berlinu, SKICO Berlin in Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije.

Povezava do dogodka: (Link)

Foto © JAK/Nejc Čampelj / Neža Torkar, foto © Guido Werner

Ehrengast 2023Ehrengast 2023

Ehrengast2023 (1/2)

Ehrengast2023 (2/2)

<

>

The post Literarni večer “Satovje besed – gostje iz Slovenije”: appeared first on SKICA DE.

Serija pogovorov s Tanjo Maljartschuk & Tereso Präauer (moderira Katja Gasser, umetniška vodja projekta Avstrija kot častna gostja na Leipziškem knjižnem sejmu), Barbi Marković & Goran Vojnović ter Noémi Kiss & Robert Prosser. Večer bo glasbeno pospremil Jazz-Duo 4675.

Prireditev Avstrijskega kulturnega foruma Berlin, TRADUKI-ja ter Literarisches Colloquium Berlin. V sodelovanju s SKICA Berlin ter Gastland Leipziger Buchmesse 23.

Vstopnina: 8,- / 5,- €

Več informacij in vstopnice

Foto: © Mankica Kranjec, Beletrina

The post Goran Vojnović in Barbi Marković v pogovoru appeared first on SKICA DE.

Z Dragom Jančarjem (preko video prenosa), Zoro del Buono (na prizorišču), moderira Amalija Maček (preko video prenosa)

V času socializma je bil disident, med bosansko vojno je postal odločen kritik Handkeja. Drago Jančar je bil predan član kroga Nove revije, pravi vodnik do težko pričakovane demokracije. Slovenija letos praznuje trideseto obletnico osamosvojitve. To osvobodilno dejanje je temeljilo na tako imenovani “pisateljski ustavi” iz leta 1988, katere soavtor je bil tudi Jančar.

O tem času, o dojemanju padca zidu v takratni Jugoslaviji in o današnjih razmerah na Balkanu se bo pogovarjal s pisateljico in arhitektko Zoro del Buono, ki je med padcem zidu v Berlinu študirala arhitekturo, nato tam delala kot gradbena delovodja in še danes živi v Kreuzbergu. Švicarska avtorica ima italijanske in slovenske korenine, njena babica prihaja iz doline Soče, območja, ki je bilo med prvo svetovno vojno prizorišče zloglasnih soških bitk. Prav ta babica je junakinja njenega zadnjega romana “Maršalka”, ki govori o dogodkih in zablodah 20. stoletja, o partizanih in – seveda – o Josipu Brozu Titu.

Vstopnice (povezava). Na spletu brezplačno.

Prireditev LCB-ja v sodelovanju s SKICA Berlin.

Velja pogoj PC (preboleli, cepljeni).

Foto: © Jože Suhadolnik

The post Aufbrüche – Branje in pogovor z Dragom Jančarjem appeared first on SKICA DE.