Slovenija, častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2023, je tudi prva v nizu evropskih držav, ki se s svojim obdobjem romantike predstavlja v Nemškem muzeju romantike v Frankfurtu na Majni.
Kabinetna razstava, ki sta jo kurirala prof. dr. Igor Grdina in prof. dr. Urška Perenič, je posvečena zlasti največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu (1800–1849), čigar pesniška dediščina je pomembno vplivala na slovensko in evropsko kulturo. Na ogled bo izbor prvih in najpomembnejših rokopisov in izvodov del Franceta Prešerna ter njegove sodobnice, pesnice in pisateljice Luize Pesjak (1828–1898), ki jih hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Razstava na podlagi pisem, prevodov in rokopisov predstavlja življenje in delo Franceta Prešerna, zgodovinski kontekst njegovega ustvarjanja in vpliv na naslednje generacije slovenskih pesnikov.
Slavnostne govorke in govorci na otvoritvi so bili prof. dr. Anne Bohnenkamp, direktorica Nemškega muzeja romantike; Barbara Koželj Podlogar, generalna direktorica Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije; Viljem Leban, direktor Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani; ter Saša Šavel Burkart, vodja SKICE Berlin – Slovenskega kulturnega centra v Berlinu.
Kratko vodstvo po razstavi je imela prof. dr. Urška Perenič, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti UL ter višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino, ZRC SAZU.
Na otvoritvi je potekalo tudi branje Prešernovih pesmi v interpretaciji Brigite Lovenjak in Katharine Schaaf. Sledila sta nastop slovenske čelistke Nike Brnič, ki živi in ustvarja v Frankfurtu, ter sprejem, na katerem so postregli slovensko vino.
Projekt je nastal v partnerstvu Deutsches Romantik-Museum, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani ter SKICE Berlin.
Prispevek o dogodku na RTV Slovenija: (Link)
