Gre za zelo aktualno zgodbo, za povezovenje ruralnega in urbanega, razmejitve med naravo in kulturo. Predvsem pa za zelo avtobiografsko zgodbo, ki je v nemščini izšla pri berlinski založbi Verbrecher Verlag.

Medtem ko se na tisoče mladih v iskanju novih priložnosti seli v mesta, se pripovedovalka, ki dela kot pisateljica in novinarka, iz tujine vrne v domačo vas. Iz dneva v dan se odloči, da bo prevzela materino kmetijo in jo rešila s preizkušenimi metodami ekološkega kmetovanja. Pripovedovalka, razpeta med tako kozmopolitsko metropolo Berlin in na videz staromodnim, tradicionalnim slovenskim podeželskim življenjem, se postopoma začne spraševati o svojih predpostavkah in idejah. V vasi se vsi smejijo njeni novi poklicni izbiri. Celo njena babica dvomi, da je sposobna opravljati to delo. Vendar se pripovedovalka sčasoma nauči na svoj način spopadati z vsemi vrstami izzivov – včasih tudi z jezikovnimi ovirami državne birokracije, nakupom kmetijskih strojev, muhami vremena in narave ter posledicami podnebnih sprememb.

Roman Nataše Kramberger s humorjem in poetično tankočutnostjo preizprašuje domnevna nasprotja – fizično in umsko delo, arhaično podeželje in sodobno urbanost, trajnostno in konvencionalno kmetijstvo – ter kritično in samoironično raziskuje vzornike, ki oblikujejo oba življenjska svetova, seksizem in skepso, s katerima se pripovedovalka sooča, ter nenazadnje odnos med človekom in naravo.