Slovenska čebelarska kultura je od decembra 2022 uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine in predstavlja enega od šestih vpisov, ki jih ima Slovenija na tem seznamu. V nesnovno kulturno dediščino poleg obrtnih tradicij sodijo tudi uprizoritvene umetnosti, jezikovne oblike izražanja in naravoslovne vede.
Slovenija velja za zibelko sodobnega čebelarstva, saj je slovenska čebelarska tradicija dolgoletna in izjemno bogata. V Sloveniji živi kranjska čebela, avtohtona podvrsta medonosne čebele, ki je ena najbolj razširjenih čebel na svetu. Med drugim je Slovenija v samem vrhu držav z največjo gostoto čebelarjev v Evropi, medeni izdelki pa so del slovenske nacionalne kulture.
Dolgo pot od oddaje vloge do uvrstitve slovenske čebelarske kulture na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine bosta predstavili Petra Bole, direktorica Čebelarskega muzeja Radovljica, in Barbara Sosič, kustosinja za kmetijstvo in promet v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Pogovor bo vodil dr. Helmut Groschwitz iz Svetovalnega in raziskovalnega centra za nesnovno kulturno dediščino na Bavarskem z Inštituta za folkloro Bavarske akademije znanosti.
19. evropski kulturni dnevi potekajo v sodelovanju Muzeja evropskih kultur v Berlinu in Veleposlaništva Republike Slovenije v Berlinu ter Slovenskega kulturnega centra v Berlinu (SKICA Berlin), ob podpori Slovenske turistične organizacije.
Foto: © Staatliche Museen zu Berlin, Museum Europäischer Kulturen / Christian Krug
